Zelo pogost priimek v Šmarjah pri Kopru na prvi pogled kaže, da gre za potomce nekega Hrvata. V resnici pa mogoče sploh ne gre za Hrvata, ampak za prišleka iz hrvaških dežel. To pa je bil lahko tudi Srb, Albanec ali Vlah. Nekdo, ki se je pač priselil z juga. V Slovenski Istri imamo tudi naselje Hrvatini na Miljskem hribu. Njegovo etnično mešano prebivalstvo se je skorajda v celoti izselilo v Italijo leta 1954.
Na enak način so nastali tudi priimki Horvat, Hrovat, Hrovatin, ki jih nademo po vseh srednjeevropskih deželah. Horvat je najpogostejši priimek na Hrvaškem in Slovaškem (Horvath). V Sloveniji je drugi najpogostejši priimek, med najpogostejšimi pa je tudi na Madžarskem.
Na svetu živi več kot 2100 Hrvatinov, največ na Hrvaškem (1000), v Sloveniji (724) in v ZDA (270). Več kot polovica slovenskih Hrvatinov živi v obalno-kraški statistični regiji. V Italiji pa živi okoli 600 Crevatinov.
V Kopru najdemo Hrvatine v vseh zgodovinskih obdobjih. V poročni knjigi iz druge polovice 17. stoletja najdemo zapis, da sta se vzela Mihael Perin in Ivana Hrvatin, hči Ivana Hrvatina. Verjetno je bila nevesta doma iz Šmarij.
Danes priimek, ki izvira iz Šmarij, zapisujemo samo v eni različici, Hrvatin. Po drugih deželah pa najdemo tudi Horvatine in Hrovatine. Na Erzelju na Vipavskem je tako leta 1499 živel Gregor Hrouatin. Pavle Merku je priimek našel tudi v srednejveškem Trstu.V latinskih zapisih pa so ga zapisovali običajno kot Crevatin. Enako se glasi tudi italijanska različica tega priimka.
